Razprave, zbrane v tej knjigi, se ukvarjajo z »mo?nimi pesniki« (po Haroldu Bloomu), poleg njih pa v vlogi sprožilca misli nastopi karizmati?ni profesor primerjalne književnosti Dušan Pirjevec, tudi sam nedvomno velika osebnost. Osojnik prepri?ljivo pokaže, da so Sre?ko Kosovel, Iztok Geister - Plamen, Aleš Kermauner, Matjaž Hanžek, Jure Detela in Taja Kramberger na izzive svojega ?asa odgovorili vsak na svoj, estetsko inovativen in s tem globoko politi?en na?in. Kosovelove konstruktivisti?ne pesmi so nizi nenadnih prekinitev, zmontirana stanja, jezikovne montaže, ki odkrivajo v konvencionalni poeziji zamol?ana stanja. Poezija Taje Kramberger je strukturno identi?na Kosovelovi poeziji, kajti v njej pride do izraza univerzalno potla?eni glas. Jureta Detelo je zanimala eti?na dimenzija svetosti življenja, razvil je neantropocentri?ni na?in gledanja živali, tj. zaznavanje drugih bitij kot njih samih, in s tem nov na?in ubesedovanja. V eksperimentalni poeziji, kot so jo ustvarjali Geister, Kermauner in Hanžek, pa ne gre zgolj za ukinitev referencialne funkcije; s tem, ko so se osredoto?ili na ozna?evalce (?rke, besede), so namre? prikazali »brezno absolutne praznine ?loveške biti v svetu«. Ta heideggerjanski zastavek razkriva enega od izvirov Osojnikove misli, vsekakor ne edinega. Avtorju je treba priznati, da je dobro obveš?en mislec, njegova prava odlika pa je po mojem mnenju strastno zavzemanje za resnico poezije. Obseg: 212 strani Cena: 3,99 EUR
View Less